Namen interventne zakonodaje je omilitev negativnih posledic epidemije novega koronavirusa, ena od ključnih varovalk pri teh pa je prepoved odpuščanja.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Za primer naj omenimo Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), ki je kot temeljna ukrepa uvedel skrajšanje delovnega časa in povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo – kot varovalka pa je opredeljeno tudi, kdo in kdaj ne sme začeti postopka odpovedi – zato pozor, če ste koristili katerega od ukrepov pomoči, sprejetih za omilitev posledic epidemije, morate najprej preveriti, kakšni so bili pogoji take pomoči, med njimi je namreč lahko tudi prepoved odpuščanja!
Primer – ZIUOOPE določa, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe iz poslovnega razloga tistim zaposlenim, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom oz. večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, če program razreševanja presežnih delavcev ni bil sprejet pred 13. marcem 2020.
Pregled interventne zakonodaje z opozorili o tem, kako je z odpovedmi, je na voljo v strokovnem članku, ki ga je pripravil strokovni kolektiv Odvetniške pisarne Bohl, tukaj.
Inšpekcijski nadzor – na kršitve interventne zakonodaje se inšpektorji odzivajo prednostno
Inšpektorat RS za delo se na prijave kršitev interventne zakonodaje odziva prednostno – prijave se med drugim nanašajo na enostransko odrejanje dopusta in odpovedi pogodb o zaposlitvi, bodo pa nadzor nad tem vršili skozi celo leto – pozor, tudi Zavod RS za zaposlovanje Inšpektorat redno obvešča o pozivih delavcem za vrnitev na delo, odrejanju dela s skrajšanim delovnim časom, vodenju evidenc o delovnem času…, kar bo inšpektorjem olajšalo nadzor. ZRSZ sicer vrši nadzor nad dodelitvijo in izplačevanjem subvencij.
